... ko je bila januarja v okviru Delavsko prosvetnega društva Svoboda Primskovo ustanovljena folklorna sekcija. Folklorna skupina je kmalu poslala nekaj plesalcev na izobraževanje k Tončki Marolt, kjer so se naučili koreografij gorenjskih plesov in jih plesali povsod po Sloveniji ter v republikah takratne Jugoslavije. Leta 1980 so se skupini pridružili mladi člani, ki so vanjo vnesli spremembe; udeleževali so se seminarjev s področja plesnega, pevskega in glasbenega ljudskega izročila. S tem znanjem so začele v skupini nastajati lastne koreografije, ena od prvih izpod rok Judite Nahtigal. Sprva so še predstavljali le gorenjske plese, nato pa so se lotili tudi plesov in običajev drugih slovenskih pokrajin. Ob osamosvojitvi Slovenije se je skupina preimenovala v Folklorno skupino Ozara Kranj, ob 50. letnici obstoja pa v Akademsko folklorno skupino Ozara Kranj.
Smo veliko več kot le skupina. Smo
mladi,
mlajši in nekoliko starejši. Smo s
kupina posameznikov, ki obožuje s
lovensk
o kulturo, njeno izročilo in tradicij
o.
Znotraj skupine deluje več sekcij: plesna, pevska in godčevska. Plesna sekcija predstavlja večino naše skupine. Dobivamo se vsak ponedeljek in sredo, kjer pridno vadimo in izpopolnjujemo koreografije. Godčevska sekcija igra zelo pomembno vlogo in podporo plesni sekciji, saj brez nje pač ne gre. Pevska sekcija pa je deljena na moško in žensko - Kranjski furmani in Bodeče neže.
Udeležujemo se raznih tekmovanj in prireditev, eden izmed bolj pomembnih datumov v našem repertoarju pa je seveda 8. februar. Vsako leto organiziramo letni koncert, kjer predstavimo celoletno delo in do pred kratkim tudi martinovanje. Vsako leto se tudi udeležujemo turnej po tujini, kjer zastopamo Slovenijo in našo kulturo.
Oblačila, ki jih nosimo med nastopi, so več kot le noše. So ročno sešiti avtentični kostumi, ki so izdelani natanko tako, kot so jih izdelovali pred sto leti. Da pa smo to dosegli, je bilo potrebno natančno preučevanje pisnih in slikovnih
virov ter izobraževanja na seminarjih,
ki jih organi
zirajo tako Javni sklad za kulturno dejavnost kot tudi različni strokovnjaki širom Slo
venije.
V naši garderobi hranimo veliko zakladnico folklornih kostumov, s k
aterimi pokrivamo oblačilne videze 19. in začetka 20. stoletja velike večine slovenskega prostora - od Kostela in Bele krajine, Dolenjske, Štajerske, Prekmurja, Koroške, do naše domače, najbolj izpopolnjene Gorenjske.
Kostumske podobe prilagodimo vsaki plesni postavitvi glede na čas, prostor in priložnost. Večino kostumov je sešila članica folklorne skupine in dolgoletna garderoberka Jožica Šmid.