Log in Register

Login to your account

Username
Password *
Remember Me

Create an account

Fields marked with an asterisk (*) are required.
Name
Username
Password *
Verify password *
Email *
Verify email *

O tem, kako hitro čas beži in kako neže rastemo

  • Posted on:  Tuesday, 17 September 2013 00:00
  • Written by  Mateja Urbiha

Kako hitro čas beži in kako smo spet leto starejši so fraze, ki jih stresamo in slišimo večkrat na dan. Včasih jih izrečemo kar tako, mimogrede, drugič pa premišljeno in morda nas takrat napeljejo k spremembam. Pri Bodečih nežah se je v iztekajoči sezoni že zgodilo tako, da smo ugotovile, kako je minilo več kot dvajset let od naših prvih vaj in nastopov in da so nas v tem času življenja potegnila v svoje vrtince, nas premetavala, obrusila, utrdila, pa mogoče tudi malo utrudila. Pa da se včasih zgodi, da nam služba, družinske in druge obveznosti ne dopuščajo prisotnosti na vajah in nastopih. Tako je padla odločitev, ki je tiho zorela že nekaj sezon, da povabimo v svoje vrste mlade glasove in mlado energijo.

 

Ni tako lahko, najti mlado dekle, ki ima rado ljudsko pesem in je pripravljeno prihajati na vaje in nastope v družbo žena v srednjih in zrelih letih. Vendar pri Ozari najdeš vseh sort ljudi; tako Neže nismo našle samo ene take pevke, ampak kar tri! Že kmalu jeseni so se nam pridružile Barbara, Zala in Manca. Pridno so zagrizle v melodije ter besedila in z nami že v prvi sezoni opravile večino nastopov.

Sezono smo začele s sodelovanjem na folklornem večeru v Cerkljah, potem pa se posvetile vajam. Poleg tega, da smo Neže pomladile glas in stas, smo namreč razširile tudi repertoar, predvsem z ljubezenskimi in navihanimi pesmimi.

V času kulturnega praznika je v Kranju še posebej pestro. Tako smo tudi me prepevale na otvoritvi razstave ob 150. letnici kranjske čitalnice, na Kranjskem s'mnu in za posladek še na pevskem večeru v stolpu Škrlovec skupaj s Kranjskimi furmani. Bil je tak poseben večer; pesmi in šale so se prepletale z glasbo in plesom;, po koncertu pa smo na dvorišču ob ognju in domačem pecivu še pokramljali z obiskovalci prireditve; ljubitelji ljudske pesmi, podporniki našega dela.

Konec maja se je zgodila Zalina poroka, ki je dodobra zaposlila celotno Ozaro, tudi Neže. Mladi par smo pričakale pred vstopom na magistrat z nevestino pesmijo in spravile v solze nevesto, svate in še sebe. Morda ni naključje, da je Zala v isti sezoni, ko se je poročila, postala tudi članice Bodečih než. Morda bo ob vseh nepričakovanih ovinkih zakonskega potovanja potrebovala žensko družbo in zavezništvo, kot jo je kdaj že vsaka izmed nas... Saj tudi ljudska pesem pravi:

Zdaj vprašam jaz svoje prijat'le, le kakšen je zakonski stan,

moj oče pa meni so rekli tako, da k letu me grivalo bo!

Že v ponedeljek, ko je Zala še zbirala vtise s poroke, pa smo v Cerkvi Marije Vnebovzete na Primskovem izvedle šmarnični koncert Marijinih pesmi in ga posvetile našim družinam.

Sodelovale smo tudi na letnem koncertu mešanega zbora Musica VIva, katerega članica je naša Metka. Pelo se je v kapeli Loškega gradu, kjer je pesem tako lepo zvenela, da smo jo izbrale za prizorišče enega od naših naslednjih projektov. Mogoče že v naslednji sezoni. Zdaj bomo pustile, da se nove pesmi usedejo v nas, da se ideje zberejo in požlahtnijo in da se v poznem poletju spet zberemo polne moči za novo sezono.