Članek iz časopisa Slovenske novice.
8. april 2011, Avtor: Stanislav Jesenovec, Foto: Stanislav Jesenovec

Slovenske folklorne skupine spoznavajo, da bodo imel ob nastopih polne dvorane obiskovalcev le, če bodo s programom spletle zanimivo zgodbo o preteklosti, ali pa, če bodo z njimi zapolnili večer gostje iz drugega slovenskega kraja ali celo iz tujine. Če pa se bodo prvič predstavile tudi najmlajši folkloristi, bo obisk zagotovljen. Vse te pogoje je uspelo na celovečernem koncertu v dvorani doma KS Primskovo izpolniti Akademski folklorni skupini Ozara Kranj. Zgodbo so poimenovali po ljudski pesmi Moj fantič je na Trolsko vandral. V gosteh so imeli folklorno skupino Trachtenverein Die Amraser oziroma Društva ljudskih noš iz Amrasera, ki je del Innsbrucka.

Na Tirolsko s Cipra

Prvič se je predstavila začetna skupina AFS Ozara, ki sta jo od lanske jeseni pripravljala za prisrčen nastop Zala Nahtigal in Gašper Aljančič. Prav zanimalo nas je, kaj se bodo v svoji mladostni zagnanosti še morali naučiti, da bodo dosegli mladinsko skupino Barbare Rozman in Domna Pipana. Brane Šmid in Anita Peteh, ki sta pripravila scenarija in režirala inštrumentalno, pevsko in plesno popotovanje proti Tirolski in pa njej, sta ji to ime najverjetneje dala zato, da bi imeli Ozarini folklorniški vajenci in pomočniki natančno opredeljene cilje. Takrat so nas prvi pomladili z gorenjskimi plesi, drugi razvedrili z dolenskimi – Abraham v postavitivi Simone Jereb, vodilne pa smo občudovali pri izvedbi kostelskih plesov v postavitvi Anite Peteh, in spleta gorenjskih plesov, kot si jih je zamislil in izpeljal Brane Šmid. Če bi nastopali po vrsti, tako kot smo predstavili domače skupine, bi, seveda, naredili hudo dramaturško napako. Pa je niso. Kranjski furmani, ki jih vodi Adrijan Novak, in Bodoče neže z voditeljico Matejo Urbiha, so izjemoma skupaj dali uvodni pečat večeru – pa tudi končni zvok, z nalovno pesmijo Moj fantič je na Trolsko vandral. Zakaj prav tja? Za to je kriv septembrskih mednarodni folklorni festival na Cipru. Brane Šmid se spominja: »Ko sem jih gledal in poslušal, sem ugotovili, da imamo veliko stičnih točk. Tudi oni so se hitro spoprijateljili z nami in oba ansambla sta kaj kmalu igrala skupaj. V obdobju avstrijskega cesarstva se je veliko Slovencev odpravljalo na delo in šolanje na Tirolsko in obrtniki so tam prodajli svoje izdelke. Doma so potem drugini in prijatelje večkrat razveselili tudi z novimi ali pa priljubljenimi ljudskimi plesi, godčevskimi melodijami, ki so jih videli in slišali. Niso pa jim le posnemali, ampak so, drugače kot danes, našli predniki preneseno prilagodili svoji okolici.«

Olimpijski folkloristi

To je potrdil tudi sobotni večer na primskovskem odru. V gosteh so bili plesalci in godbeniki društva, ki praznujeo 65. obletnico ustanovitve. Do zdaj so imeli že več kot 150 nastopov v tujini. Doma so najbolj ponosni na sodelovanje v programu ob odprtju olimpijskih iger leta 1964 in 1976 ter svetovnih iger invalidov. So tudi nosilci svetovnega rekorda v največjem krogu, izraženem v jardih, ki so ga izoblikovali v kostume oblečeni ljudje. V društvu je 220 članov, med njimi 44 otrok in mladostnikov ter okoli 34 aktivnih članov, ki izvajajo ljudske plese in predstavljajo običajne. Skupino, ki je nastopila na Primskovem, vodi Thomas Weitzer. V čem so si ozarčani in gostje še podobni ali različni, pa bodo spoznali gostitelji septembra v Innsbrucku.

Članek je iz časopisa Gorenjski glas, petek, 1. april 2011

Avtor: Anka Bulovec

Na tradicionalnem folklornem srečanju Polka je ukazana v Tržiču je nastopilo šest folklornih skupin.

V soboto je v dvorani tržiškega kulturnega centra potekala tradicionalna folklorna prireditev (območni pregled folklorne dejavnosti) Polka je ukazana, ki jo organizira tržiški Javni sklad za kulturne dejavnosti. Tokrat se je na srečanje, ki ga je povezovala prikupna voditeljica Maja Tekavc, prijavilo šest folklornih skupin – štiri domače v okviru Folklorne skupine Karavanke in dve gostujoči iz KUD Akademske folklorne skupine Ozara iz Kranja.

Več kot 120 folkloristov se je občinstvu, ki ga je bilo letošnje leto čutiti za kanček manj kot v preteklosti, predstavilo s sedmimi odrskimi postavitvami: Mladinska folklorna skupina Karavanke s postavitvijo Splet gorenjskih plesov in Huda mačeha, najmlajši otroci folklorne skupina Karavanke so se predstavili s postavitvijo Kolo, Srednja starejša otroška skupina je prikazala Strah, Odrasla folklorna skupina Karavanke Gorenjsko ohcet, KUD Akademska folklorna skupina Ozara iz Kranja pa je navduševala s Kostelskimi plesi in odrsko postavitvijo Abraham. Nastopajoče sta strokovno spremljala tudi Nežka Lubej in Tomaž Simetinger, ki sta po nastopu v sodelovanju z mentorji ocenila nastope posameznih skupin. Izbrane se bodo imele možnost, seveda na podlagi ogledov tudi drugih območnih srečanj na Gorenjskem, uvrstiti na regijsko srečanje otroških in odraslih folklornih skupin. 

Članek je iz časopisa Gorenjski glas, četrtek, 30. december 2010

Avtor: A.H., Foto: Tina Dokl

Kranj - Včeraj so Gorenjski glas obiskali božično-novoletni koledniki Kranjski furmani, ki ohranjajo tradicijo več kot tristo let starega kranjskega obrednega koledovanja. Furmani, ki delujejo pod okriljem akademske folklorne skupine Ozara Kranj, že devetnajst let v božičnem in novoletnem času hodijo od vrat do vrat ter s koledniškimi pesmimi in glasbo vedrijo ljudi, prinašajo veselje in voščijo srečo v novem letu. Sodelavcem Gorenjskega glasa so zaželeli tudi, naj se nam uresniči koledniško voščilo: tristo blagrov, tristo sreč, naj mine leto brez nesreč. Do novega leta Kranjske furmane, ki jih sestavljajo vodja Adrijan Novak, Brane Šmid, Dejan Hodnik, Matija Koritnik, Matej Ostojič, Miha Naglič, Roman Zupanec, Niko Štern, Ljubo Kovačič in Mare Mervič, čaka še veliko prijetnih obiskov, iz naše časopisne hiše pa so se odpravili na sprejem h kranjskemu županu Mohorju Bogataju. "Smo med redkimi božično-novoletnimi koledniki v Sloveniji, pri nas so se namreč ohranili predvsem trikraljevski koledniki," je pojasnil Brane Šmid.

Članek je iz časopisa Gorenjski glas, četrtek, 11. november 2010

Avtor: Suzana P. Kovačič, Foto: Tina Dokl

"Moštek, ali si pripravljen na sprejem novega imena vince?" so v skladu s šegami in navadami novo vino blagoslovili Kranjski furmani.

Kranj – Akademska folklorna skupina (AFS) Ozara je v soboto organizirala martinovanje z martinovo večerjo in poskočnimi zvoki ansambla Štima v Domu krajanov na Primskovem. Martinovo je praznik, ki sega daleč v čas pred Kristusom, čeprav ima videz cerkvenega. V jesenskih slavjih in pojedinah so se naši poganski predniki zahvaljevali bogovom za dobro letino, hkrati pa naslavljali priprošnje za ponovitev obilja v prihodnjem letu. Zaradi splošne priljubljenosti Cerkev med pokristjanjevanjem praznika ni odpravila, ampak ga je zaznamovala z znanim in med ljudmi čaščenim svetnikom, svetim Martinom, krščanskim škofom, rojenim v začetku četrtega stoletja na današnjem Madžarskem. Martinovo, uradno ga praznujemo enajstega novembra, je pravzaprav zahvalni dan, v tem času so pridelki pod streho, živina se je vrnila s paše in mošt je dozorel v vino.

Na številnih prireditvah danes uprizarjajo šaljivi krst vina, ki ga opravi našemljeni škof Martin. Obred so na Primskovem pripravili Kranjski furmani, pevci starih ljudskih pesmi, ki delujejo v okviru AFS Ozara. V škofa se je preoblekel umetniški vodja Ozarčanov Brane Šmid, ki je odigral še eno vlogo, oficirja avstro-ogrske vojske, in povedal: »Med starimi običaji je tudi arest. Če plačate tri evre, zaprem kogarkoli. Iz aresta ga spustim proti plačilu dveh evrov. Pravijo, da je včasih moža dala zapreti kar soproga, ki je hotela zaplesati z drugim.« V arestu, strogo varovanem kotičku v Domu krajanov, se je na sobotnem martinovanju kar trlo tako moških kot žensk, ki pa so se tako zabavali, da sploh niso hoteli ven. Nekateri so torej »sedeli«, še mnogo več se jih je vrtelo po plesišču. Dobro razpoloženi pa so vsi skupaj nazdravili novemu vinu in zapeli Kol'kor kaplic, tol'ko let, bog nam daj na svet živet!

Članek je iz časopisa Gorenjski glas-priloga Kransjki glas, petek, 27. avgust 2010

Avtor: Igor Kavčič

 

V začetku avgusta je AFS Ozara s Primskovega s svojo mladinsko skupino, pevci in godci nastopala v Beogradu.

Sedemintrideset članska ekipa Akademske folklorne skupine Ozara s Primskovega, tokrat je šlo za njeno mladinsko plesno skupino pod vodstvom Domna Pipana in Barbare Rozman, ki so jih spremljali še umetniški vodja Ozare Brane Šmid, pevci Kranjski furmani in godčevska skupina pod vodstvom Adrijana Novaka, so v teh poletnih dneh gostovali v Srbiji.